Prispevek obravnava gledališko dejavnost nemškega dela prebivalstva na Slovenskem v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju, pri čemer se osredotoča na razmere v Ljubljani. Pogled v zakulisje nemških odrov bo pokazal, kako so ta gledališča delovala, kdo jih je vzdrževal, kateri igralci so...
Ljubljansko Narodno gledališče z opero in baletom je po prvi svetovni vojni vodil dirigent Friderik Rukavina. Zaradi preveč tradicionalnega programa in zapiranja v domače kroge ga je leta 1925 nasledil obetavnejši Mirko Polič, s katerim se je za ljubljansko operno hišo začela doba sodobne...
V antologiji slovenskih gledaliških umetnikov so si Rade Pregarc, Ferdo Delak in Bojan Stupica prislužili laskavo oznako "slavne triperesne deteljice slovenskih avantgardnih režiserjev", ki je delovala na nekdanjem jugoslovanskem prostoru v prvi polovici 20. stoletja in delno tudi v prvih...
Pregled vzajemnih sodelovanj in izmenjav čeških in slovenskih umetnikov je pokazal, da je bila prva polovica 20. stoletja v tem pogledu najbolj plodna. Kljub temu, da stiki niso bili institucionalno organizirani in sistemsko vzdrževani, so številna sodelovanja potekala na področju...
Po drugi svetovni vojni je pod vplivom tudi tradicije češkega lutkarstva, ki so ga na naših tleh širili češkoslovaški tovarnarji, inženirji, učitelji in sokolska društva, slovenska lutkovna umetnost dosegla zavidljivo mednarodno umetniško raven. V evropskem kontekstu se redko srečamo...
