Pier Paolo Pasolini
Amado Mio
Slovensko mladinsko gledališče, Gledališče ŠKUC
16. 10. 2010, 21.00 // STARA DVORANA - TRIBUNA
Predstava traja 1 uro 20 minut in nima odmora.
Premiera
26. 9. 2009 Stara pošta
Režiser Ivan Peternelj
Prevajalec in asistent Milan Štefe
Kostumografinja Barbara Stupica
Scenografinja Ema Kugler
Avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar
Oblikovalec luči Matjaž Brišar
Lektorica Mateja Dermelj
Igrata
Blaž Šef
Ivan Peternelj
Amado mio je zgodba o ljubezni. Gre za morda eno izmed najbolj intimnih Pasolinijevih proznih del, ki se v popolnem sozvočju z idiliko furlanskega podeželja, ob spominih na Idrijo (kjer je Pasolini živel pri devetih letih) in med divjanjem druge svetovne vojne razcveta v dveh kratkih, posthumno objavljenih romanih, Nečistovanja in Amado mio, združenih pod enim naslovom. Obdobje, ki ga je preživel v Casarsi, je pustilo
neizbrisen pečat, predvsem njegov beg leta 1948, ko je neki mladenič pri spovedi izpovedal, da je z njim spolno občeval. Spotakljivo dejstvo, zaradi katerega je njegovo življenje v takem provincialnem okolju postalo nemogoče in neznosno. Osrednja nit predstave je razmerje med Pasolinijem in njegovim občudovancem - eksplozija zatrte čutnosti, grešnosti, pa tudi "abstraktni, večni trenutek čiste želje", ki vzcveti v
absurdnem času druge svetovne vojne, ko se strah pred smrtjo meša z banalnim in obscenim, ko je ozračje izprijeno in težko. Oba akterja v svoji pripovedi občinstvo nagovarjata zelo neposredno, sama skrbita za svetlobo in zvok, kot bi šlo za zaseben uprizoritveni dogodek, antiperformativnost, in ne za klasično uprizoritev.