Dogodek v mestu Gogi

Slovensko stalno gledališče Trst in Glasbena matica

Premiera: 12. 2. 2016, SSG Trst
Predstava traja 1 uro 35 minut in ima en odmor.
 
Režiser Igor Pison
Dramaturginji Katarina Košir, Ana Obreza
Scenografka Petra Veber
Dirigent Igor Zobin
Svetovalka za jezik Laura Brataševec

Igrata
Afra/Hana/Gospa Prestopil Patrizia Jurinčič
Tarbula/Gospa Tereza/Komi Omar Prelih/Pisar Klikot/Grbavec Teobald Daniel Dan Malalan

Inštrumentalni sestav Glasbene matice
Ana Obreza (violina), Valentina Bembi (viola), Irene Ferro Casagrande (violončelo)

Slovenska klasika, združena z izvirno ustvarjalnostjo tržaškega režiserja Igorja Pisona, je v uprizoritvi Slovenskega stalnega gledališča dobila novo, gledališko-glasbeno podobo. Pozornost je usmerjena v osrednjo Hanino zgodbo, ob tem pa izpostavljena medvrstična hudomušnost. Tekst v odnosih šepave družbe izpostavlja pomanjkanje človečnosti, kar v nekaterih primerih privede do nadomestitve ljudi z lutkami. Gogo namreč prevevajo (tudi Ibsenovi) Strahovi, ki se izražajo skozi skrite travme in frustracije njenih prebivalcev – ti svoje fobije oplajajo v dušljivi monotonosti vsakdana, medtem ko zgolj čakajo na "odrešilni" dogodek. Te čudaške osebe s čudaško praznimi življenji in neuslišanimi hrepenenji, za katere je avtor dobil navdih tudi med svojim delom v umobolnici, nikakor ne morejo doživeti epiloga in tako ostajajo ujete v čudaški brezizhodnosti. Praznino mesta, kjer se nobena zgodba ne premakne z mrtve točke, je mogoče osmisliti samo z ustvarjanjem vzporednega sveta – prav glasba namreč spremlja, podpira, ojačuje in včasih celo preglasi hrup notranjega nemira, za katerega nihče v tem mestu nima posluha.

"Temačno tekstno predlogo, mestoma posejano z ironijo, je nova predstava v Slovenskem stalnem gledališču v režiji Igorja Pisona postavila v temno-ironično ozračje. Tu se likom, ki živijo v zatohlosti nenehnega pričakovanja, tem ljudem, ki se zaviti v svoje navade ne zganejo iz območja udobja, tudi smejimo. Ta smeh je lahkoten in prijeten, dokler ne pristane v območju refleksije, kjer spozna, da se smeji pojavom v realnem okolju, ki nam torej sploh niso tuji. Dogodek v mestu Gogi je namreč še vedno aktualen. Kot dokazuje nova tržaška uprizoritev, ni treba, da ga, ko ga vzamemo iz stare lesene skrinje slovenskih klasikov, moderniziramo, aktualiziramo ali obsežneje preuredimo."

Ivana Zajc, Primorski dnevnik, 14. 2. 2016