Nahajate se na arhivskem spletnem mestu Festivala Borštnikovo srečanje - za obisk aktualnega spletnega mesta, kliknite tukaj.

Festival Borštnikovo srečanje — Arhiv 2010 - 2016

Nagrade 45. Festivala Borštnikovo srečanje

IZJAVA STROKOVNE ŽIRIJE OB PROGRAMU FESTIVALA BORŠTNIKOVO SREČANJE 2010

Strokovna žirija FBS 2010 se je po temeljitem premisleku in analizah predstavljene produkcije slovenskih gledališč v izboru selektorja Gregorja Butale odločila, da velike nagrade FBS za najboljšo uprizoritev ne podeli.

Tekmovalni program z redkimi izjemami predstavlja širok in kvaliteten prerez ustvarjalnih pristopov h gledališkemu mediju, ki je produkcijsko in izvedbeno suveren, vendar mu manjka celostnih pristopov, ki bi bili hkrati profesionalno prebojni in tudi inovativni, da bi lahko komunicirali z občinstvom in prostorom gledališča, ki ni nujno omejen samo na dialog z lastno estetsko zgodovino in kontekstom. Strokovna žirija je v nekaj predstavah prepoznala ta potencial, ki po njenem mnenju, v nobeni izmed predstavljenih produkcij ni bil popolnoma dosežen.

Pri tem moramo poudariti, da je bilo v večini produkcij ustvarjenih veliko število izjemnih igralskih dosežkov, in žirija je pri podelitvi igralskih nagrad imela izredno težko delo.

 

OBRAZLOŽITVE
 

NAGRADO ZA PREVOD IN JEZIKOVNO ADAPTACIJO TEKSTA PATRICKA MARBERJA OD BLIZU PREJME TINA MAHKOTA

TINA MAHKOTA je s prevodom Marberja ključno pomagala graditi prepričljivo, polnokrvno gledališko igro četverice protagonistov. Avtentičen urbani pogovorni jezik je z živimi dialogi izjemno subtilno uglašen s časom. Funkcijske, generacijske in psihološke govorne navade posameznih dramskih likov so ritmične in prepričljive. Urbana govorica današnjosti z odra zazveni bližnje in presežno hkrati, provokativno in avtentično. Prevajalka je s pazljivo izbiro pogovornega jezika in dovolj drzno, funkcionalno izbiro vulgarizmov in čustveno zaznamovanih izrazov ujela duha časa in sodobnih kompleksnih razmerij med spoloma.

 

NAGRADO ZA VLOGO NEVESTE V PREDSTAVI MALOMEŠČANSKA SVATBA V IZVEDBI DRAME SNG MARIBOR PREJME MATEJA PUCKO

MATEJA PUCKO je odigrala Nevesto s pretanjeno in presunljivo zrelo gesto. Majhen prostor za artikulacijo je izrabila z vsemi registri - natančno in raziskujoče. Z utišano igro razpira večplastnost lika, ki akumulira v sebi vse mogoče svetove in odnose, sesuvajoče se pred očmi gledalcev. Virtuozna igra, vsa navznoter v gesti in mimiki, se ne zanaša na preizkušene igralske učinke, ampak išče svoj lasten izraz za vse odtenke prikrite nemoralnosti, pritlehnosti in razkroja.

 

NAGRADO ZA MLADEGA IGRALCA ZA STVARITEV V PREDSTAVI PREKLET NAJ BO IZDAJALEC SVOJE DOMOVINE! V IZVEDBI SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA PREJME UROŠ KAURIN

UROŠ KAURIN se v radikalnem samorazgaljajočem prepletu ljubezni in sovraštva, norosti in bolečine drzno spopade s svojo lastno gledališko in človeško reprezentacijo. S krhko in hkrati močno prezenco ter odrsko samozavestjo suvereno začrta neizprosen prepad med generacijami – na odru in zunaj njega. S premišljeno odmerjenimi igralskimi sredstvi se prepričljivo vzpostavi kot enakovreden partner v kolektivni igri, obenem pa se izriše s svojo provokativno posebnostjo in ostrim, neizprosnim premislekom o gledališču danes in tukaj ter svojo lastno (generacijsko) rušiteljsko in graditeljsko vlogo v njem.

 

NAGRADO ZA KOSTUMOGRAFIJO ZA PRESTAVO OD BLIZU V IZVEDBI DRAME SNG MARIBOR PREJME LEO KULAŠ

Čeprav že dolgo uveljavljen v slovenskem in evropskem gledališkem prostoru kot avtor z baročno domišljijo ter obenem z zavestjo o svetovnih modnih trendih, je LEO KULAŠ v predstavi Od blizu ustvaril natančen minimalizem v oblikovanju vsakdanjega kostuma, ki v številnih transformacijah postaja pomemben element dramaturške gradnje. Vsakdanji kostumi se nevidno vključujejo v celoten vizualnočustveni koncept predstave in izpostavijo urbano dimenzijo subjektov te majhne, a kompleksne predloge.

 

NAGRADO ZA VLOGO SESTRE ALME V PREDSTAVI PERSONA V IZVEDBI MINI TEATRA LJUBLJANA PREJME JANJA MAJZELJ

Sestra Alma je kot osrednji lik antologijske Bergmanove stvaritve izreden igralski izziv, ki se ga je JANJA MAJZELJ lotila s čudovitim igralskim razponom: obenem zrela in naivna, svetla in žalostna, polna življenjske radosti in v strahu pred pastmi življenja, je Alma nosilec kompleksa pomenov Persone. V nenehnem dialogu s tiho soigralko, pripelje Janja Majzelj na oder vprašanje ženske identitete v današnjem času v minimalističnem slogu in z bolečo intenziteto presega psihološki realizem in diktat vzorcev ter modelov sodobne odtujene družbe.

 

NAGRADO ZA IZJEMNO KOLEKTIVNO STVARITEV PREJME AVTORSKA EKIPA PREKLET NAJ BO IZDAJALEC SVOJE DOMOVINE! V IZVEDBI SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA

Kompleksno travmo Jugoslavije in njenega razpada je avtorski kolektiv predstave zaobjel silovito, brez zadržkov in z jasnim namenom raziskovanja provokativnih perspektiv, vendar z občutljivostjo in zapletenostjo subjektivnih pogledov, ki zgradijo močan dogodek brez vsakršne banalnosti, sentimentalnosti ali nostalgije. Prepletanje "velike slike" kolektiva in identitete "bivše države" z globinskim in neusmiljenim posegom v resničnost gledališkega kolektiva, obremenjenega s kompromitirajočo naravo preteklih dejanj, generacijskim prepadom in latentnimi konflikti in zamerami, je tista kvaliteta, ki iz predstave naredi izjemno študijo sodobne skupnosti, ta pa se lahko utrdi in preobrazi le skozi eksorcistične posege.

 

NAGRADO ZA KOSTUMOGRAFIJO ZA PREDSTAVO MALOMEŠČANSKA SVATBA V IZVEDBI DRAME SNG MARIBOR PREJME ALAN HRANITELJ

Kostumi ALANA HRANITELJA v monokromatsko scensko rešitev Henrika Ahrja pripeljejo poglavitne vizualne označevalce, ki podpirajo psiho-socialno vzpostavitev posameznih likov, ki so v Brechtovem originalu enoznačni. Prav tako predlogo iz začetka prejšnjega stoletja, v sodelovanju z režijskimi rešitvami subtilno pripeljejo bližje današnjemu času in s tem naslovijo sodobni srednji razred, mlajšega sorodnika tistega, o katerem je Brecht spregovoril v tej komediji pred devetdesetimi leti.

 

NAGRADA ZA CELOSTNI PROSTORSKI KONCEPT ZA PREDSTAVO OD BLIZU V IZVEDBI DRAME SNG MARIBOR PREJME DRAGUTIN BROZ

Prostorski koncept predstave Od blizu, ki ga je ustvaril DRAGUTIN BROZ, je omogočil sodobno režijo in igralske dosežke, ki so učinkovito razgalili emotivni in travmatski horizont odtujenega subjekta v urbanih razmerjih. Vizualni in arhitekturni "cut-up" Marberjevi predlogi omogoča neposrednost in gledališko izkušnjo, ki je obenem intimna in deluje kot oddaljena čustvena pokrajina.

 

NAGRADO ZA VLOGO TAŠČE V PREDSTAVI KO SEM BIL MRTEV V IZVEDBI SNG DRAMA LJUBLJANA PREJME JERNEJ ŠUGMAN

Predstava Ko sem bil mrtev je dovršena žanrska konstrukcija in je v svoji enodimenzionalnosti ustvarjalen poseg v razumevanje funkcije sodobnega dramskega gledališča. JERNEJ ŠUGMAN je v vlogi Tašče ustvaril virtuozen stil igre in ekspresije, ki se neprestano giblje po zelo ostrem rezilu na meji med banalnostjo in večplastnostjo, ki jo zdržita samo natančna študija in vrhunska disciplina. S svojo energijo, odzivnostjo in dinamičnostjo je celotnemu konceptu in soigralcem omogočil izlet v globine komedijskega žanra in nas opomnil na to, zakaj včasih tako ljubimo film in njegovo zgodovino.

 

NAGRADO ZA VLOGO BABICE IN EVICE V PREDSTAVI ŽABE V IZVEDBI MESTNEGA GLEDALIŠČA PTUJ PREJME PIA ZEMLJIČ

Babica in Evica PIE ZEMLJIČ vstajata iz temeljne poetične strukture dramske predloge Žabe. Igralkine levitve so vpete v metafiziko predstave in so natančno uglašene z intenzivno prezenco obeh soigralcev. Njeno igro odlikujejo številne nianse in intenziven notranji naboj, tako čustveni kot erotični. Med vlogama prehaja subtilno, čisto, včasih zadržano. V molku se njena igra spreminja v esej, čutnost se pretvarja v krajine, v katerih sugestivnost njene igralske drže stopa v močan in inteligenten dialog z režijo in gledalcem.

 

NAGRADO ZA VLOGO LUTZA V PREDSTAVI ZASEBNO ŽIVLJENJE V IZVEDBI SNG DRAMA LJUBLJANA PREJME UROŠ FÜRST

Fürstova igra se v vlogi Lutza izkaže kot odlična poosebitev sodobnega moškega. Virtuozno in z navidezno lahkoto sledi dramaturgiji Syhine predloge v njenih hitrih prehodih med pokrajinami igre, pripovedi in spomina. Obenem gre za markanten portret sodobnega sveta zasebnih življenj razpetih med službo, samoto in "načelom nedoločnosti" do nasprotnega spola.

 

NAGRADO ZA REŽIJO ZA PREDSTAVO ZASEBNO ŽIVLJENJE V IZVEDBI SNG DRAMA LJUBLJANA PREJME IVANA DJILAS

Režija IVANE DJILAS je na prvi pogled nevidna in umaknjena v ozadje. Vendar je dosegla učinkovito, natančno in ritmično usklajeno naracijo in vodenje od prizora do prizora, v sozvočju z eliptičnim dramaturškim slogom in s temo krhkosti odnosov v sodobni družbi, ki so osnova Syhinega besedila. Na premici našega vsakdana je Djilasova z igralci odkrila poetične trenutke, ki so bili podani sugestivno in z inteligentno trpko humornostjo.

 

NAGRADO ZA MLADO IGRALKO ZA VLOGO ALICE V PREDSTAVI OD BLIZU V IZVEDBI DRAME SNG MARIBOR PREJME EVA KRAŠ

V zapleteni igri štirih enakovrednih protagonistov Marberjeve drame je EVA KRAŠ lik Alice vzpostavila kot najbolj berljiv, a izrazito večplasten lik. Njena idealistična vera v čistost prave ljubezni sredi vrtinca čustvene zmešnjave urbanega srednjega razreda, ki ga predstavljajo ostali trije karakterji, doživi popoln in tragičen poraz. Interpretacija EVE KRAŠ prepričljivo prehaja med ranljivostjo in čutno ter seksualno osvobojenostjo in predstavlja ključno protiutež trem izvrstnim soigralcem.

 

*** 

Posebni diplomi Festivala Borštnikovo srečanje prejmeta Majda Širca in Franc Kangler za ureditev pravno-formalnega statusa festivala.

***

 

Nagrada DGKTS

Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije podeljuje letošnjo nagrado uprizoritvi v produkciji Mestnega gledališča Ptuj in režiji Jerneja Lorencija ŽABE.

Režiser Jernej Lorenci uprizarja slovensko klasično besedilo Gregorja Strniše kot igro, ki z različnimi uprizoritvenimi prijemi kaže prav na značaj igre same, pri tem pa nenehno zavzema tudi odnos do gledališkega medija. To počne na vseh ravneh uprizarjanja: s scenografijo Branka Hojnika, ki v odrskem prostoru z vrsto "vsakdanjih" scenskih elementov vzpostavlja svet v malem; s kostumografskimi levitvami Belinde Radulović; z načini igralskega podajanja Igorja Samoborja, Radka Poliča in Pie Zemljič, ki segajo od pripovedi prek upodobitve do vzpostavljanja distance in vnašanja komentarja vanjo; navsezadnje pa tudi z obračanjem k občinstvu kot integralnem delu uprizoritve. Vse to so postopki, ki na Strniševo priliko pronicljivo pogledajo z družbenih, identitetnih in značajskih stališč, izhajajočih iz trenutka, ki ga živimo.